Povej mi odgovor!
Marjeta sprašuje: Ste se kdaj videli skozi oči nekoga drugega, kdor ste postali? In se pogledali skozi oči zadnjega opazovalca? Kakšna je pravzaprav realnost? Jo gledamo z možgani ali z očmi?
Imaš nevsakdanje vprašanje? Pošlji nam ga.
ZASLUŽI 20% vrednosti prodaje oglasnega prostora na naši strani Več »
Obvladaš PHOTOSHOP Imaš smisel za HUMOR? Si želiš ustvarjat smešne fotomontaže? Več »
Spremljaš estradniško sceno Se spoznaš na trače in ti kreativno pisanje gre dobro od rok? Več »
Podobne objave:
 |
 |
 |
 |
|---|
December 13th, 2008 ob 6:17 pm
Točno to sem tudi sam naredil…
Se videl skozi oči nekoga drugega, kdor sem postal - torej z očmi tistega, ki sem bil preden sem “to” postal (gre za miselni preskok v svojo preteklost). Pri tem nikakor ne moreš biti popolnoma objektiven, saj si v bistvu druga oseba in tudi drugače čutiš…
Spraševal se nisem, sem pa spoznal, da sem kar se tiče svojega mišljenja - svoboden. Omejuje (na silo oblikuje) le družba oz. družbeno-zgodovinski čas v katerem živim. Družbeno svoboden sem samo v okvirih različnih vlog, ki jih določa družba v tem zgodovinsko-družbenem času.
Spoznal sem, da sem v bistvu lahko takšen kot “si se” zamislim in kot igram (vlogo), vendar v nekih mejnih okvirih genotipa “genov” in okolice, ki vpliva name (oz. narekuje kako živeti; tempo življenja) - fenotip (kako me družba prisili, da se ji prilagodim in sem včasih tudi kompromisno (sam v sebi) prisiljen delovati proti svojim načelom in včasih taktično (verjetno za dosego nekega cilja) zastopati napačna stališča, ki v resnici niso moja) - STVAR manipuliranja.
Moje edino orožje proti zablodam družbe je kritika (družbena kritika).
Trenutno se igračkam v vlogi študenta, podjetnika, politika, diplomata, manipulanta, filozofa…
Drugače pa sem si že večkrat ponoči, preden sem zaspal, določil neko misel, katere bi se naj spomnil zjutraj, ko se zbudim, vendar se te misli nisem nikoli spomnil (verjetno je bila pregloboka=preveč abstraktna). Spomnim se samo, da sem ta preizkus izvedel ko sem bil še otrok, ne spomnim se pa konkretne misli (in ravno v tem trenutku tega pisarjenja sem se spomnil, da je v bistvu ta misel bila prav ta misel). Kar spet potrjuje mojo tezo, ki sem si jo enkrat postavil, da do določenih spominskih predelov pridemo s pomočjo miselnega procesa (razglabljanjem) - nekatere misli, želje pa so pred nami skrite (potlačene) v podzavest - to je STVAR PSIHOANALIZE.
(To besedilo ni bilo napisano z namenom, da bi bilo zanimivo :P)
Naučil pa sem se, da v eni izmed prvih REM faz (vse stvari zgledajo preprostejše) kot pa ko si v popolnoma budnem stanju - takrat dobim tudi največ podjetniških zamisli in razrešim največ problemov (verjetno zaradi manjšega vpliva določenih možganskih centrov, ki onemogočijo čustveni predel) - NAJVEČJA SLABOST TEGA JE, da ob takem razglabljanju ponoči, človek po več ur ne spi. Drugače pa je znano, da največji umetniki, ustvarjajo prav ponoči…
(To besedilo ni bilo napisano z namenom, da bi bilo zanimivo)…